Nalagam

prosim počakajte ...

Thoma, izdelovalec violin

Thoma je umetnik; glasbenik in izdelovalec violin. Občasno naredi tudi kakšno violo ali izboljša violončelo. Po rodu je Francoz, zdaj pa skupaj s svojo ženo in dvema prikupnima hčerkama živi na podeželju, v mirni vasici v Nemčiji.

Njegovo rokodelsko delavnico sva obiskali skupaj s Klaro, EVS prostovoljko s Švedske, ki tudi sama igra violino in bo igranje violine in glasbo tudi študirala.

Obisk te umetniške delavnice je bil zame res lep, zanimiv in poseben dogodek. Kljub temu, da sama ne igram nobenega instrumenta in v bistvu sploh nimam pojma o ustvarjanju glasbe, se mi je zdela delavnica nekako čarobna. Violine ne more izdelati vsak, priti v mojstrsko delavnico pa tudi ne. Les je že od nekdaj material, ki me pritegne, Thoma pa je tudi poseben človek. Vse nama je razlagal z veseljem, strastjo in natančnostjo. Thoma je profesionalec, svoj posel obvlada. Njegove violine niso navadne violine. Vsaka njegova violina je mojstrovina. Mojstrovina visoke kakovosti in najvišjega cenovnega razreda. V eni violini je od tri do štiri mesece dela, za njim pa stojijo kup znanja in izkušenj ter izjemna potrpežljivost in natančnost.

Prvi korak na poti do violine je nakup lesa. Dober kos lesa je seveda najprej potrebno najti. Javor, največkrat gorski javor, ki ga Thoma uporablja za hrbet violine, mora biti zelo dobre kvalitete. Posekan pozimi, lep, enakomernih letnic in vlaken, brez napak, brez grč … biti mora tako rekoč popoln, saj je le tako lahko tudi zvok (vibriranje trupa violine) najboljši. Za trebuh violine Thoma običajno uporabi smrekov les. Včasih kupi kos lesa iz Alp (Švica ali severna Italija), drugič iz gora Črne gore, tretjič od kod drugje. Ko les kupi, ga mora še ustrezno posušiti. Procent vlažnosti v lesu je pomemben. Na policah ima veliko različnih kosov lesa, ki čakajo, da bo začel izdelovati novo violino.

Lahko sem si od blizu ogledala violino v nastajanju. Thoma je razlagal dalje. Hrbet violine je lahko iz enega ali dveh kosov lesa, trebuh pa je vedno narejen iz enega kosa lesa. Trebuh in hrbet violine nista ravna, ampak izbočena. Mislila sem, da sta ukrivljena, pa sem se motila. Trebuh ni ukrivljen, ampak je ročno izdolben iz debelega kosa lesa. Najprej z večjim dletom, nato z zelo majhnim dletom, nato z nekakšnim mini orodjem (mini oblič), ki ga lahko natakne na prst (thumb plane) … sledi še brušenje s kovinsko ploščico (scraper) … Trebuh mora biti popolno zaobljen, simetričen, ob f-odprtinah (reže zvočnice) se mora zaobljenost lepo nadaljevati… Začne se grobo … na koncu pa je vsak prah, ki ga ostrga s površine pomemben. Vrhunske violine so izdelane s kirurško natančnostjo. Zadnje popravke najraje dela zvečer, ob svetlobi le ene močne svetilke, ki najlepše pokaže morebitne nepopolnosti. S nekim posebnim ravnilom izmeri debelino lesa v sredini, stran od roba. Milimeter razlike je močno preveč. Biti mora popolno, na vseh točkah merjenja. Tanjše violine resonirajo oziroma vibrirajo lepše kot debelejše.  Trup violine je najtežje izdelati. Sledijo ostali deli, nato pa lakiranje.

Lakiranje violine je umetnost zase. Lakiranje in sušenje violine (več nanosov) vzame približno mesec dni. Suši se vedno na zraku. Thoma za lakiranje uporablja izključno naravne sestavine, tako kot so to delali stari mojstri. Laneno olje naroča iz Švedske, za barvo uporablja rastlino Madder root in tako dalje. Ko je violina izdelana, jo Thoma sam preizkusi, saj je tudi sam glasbenik.

Po lakiranju je občasno treba violino, ki je prej izgledala popolno, še umetno postarati. Tako ali drugače. Včasih kar s kamnom. Izgledati mora kot kopija izbrane violine Stradivarija ali Guarnerija. V tistih časih so violine igrali brez podbradnika in mostička (za brado in za ramo) in barva je bila tam vedno najprej obrabljena.

Sledi zadnji korak. Iskanje kupca in prodaja. Letno bi Thoma lahko izdelal štiri vrhunske violine, a je zadovoljen, če uspe narediti in prodati tri. Eno izmed svojih violin je prodal nekomu, ki je igral v Dunajski filharmoniji. Cena vrhunskih violin je visoka. Če je recimo en rabljen avtomobilček vreden slabih 3.000 eur … je cena njegove violine brez težav petkrat večja. Ja, pet malih rabljenih avtomobilčkov = ena popolna violina. Neverjetno.

Ampak do takega znanja, natančnosti in popolnosti je dolga pot. Thoma se je dve leti izobraževal v šoli za izdelovanje violin. Prvo leto so se učili izdelave violin (in white), celo drugo leto pa je bilo namenjeno pravilnemu lakiranju. S tem znanjem lahko izdelaš delujočo violino, kvaliteta in cena take violine pa sta daleč daleč od vrhunske, zato se je Thoma izobraževal še naprej.

Šest let se je učil pri restavratorju prestižnih violin v Berlinu, takega učitelja ne more dobiti vsak učenec. Tam je videl in restavriral tudi originalne violine največjih mojstrov. Violine, ki so vredne ogromno in jih imajo zbiratelji. Vsak kvadratni centimeter posebej, vsako luknjico je bilo potrebno restavrirati. Šef je bil zelo zahteven in strog (pasji) in delati tam ni bilo lahko, a Thoma se je tam naučil ogromno. Zdaj z vsem svojim znanjem lahko izdeluje profesionalne violine, je sam svoj šef in mirno živi svoje življenje z družino na vasi.

Delite z drugimi

Evita Mici

»Na svetu si, da gledaš SONCE.

Na svetu si, da greš za SONCEM.

Na svetu si, da sam SI SONCE

in da s sveta odganjaš – SENCE.«
(Tone Pavček)

Se trudim. Vadim, rastem, se učim in se spreminjam.