Nalagam

prosim počakajte ...

Veliki prazniki v veliki skupnosti

Letošnje velikonočne praznike sem preživela v ekovasi Sieben Linden. Bilo je … zanimivo, drugače in prijetno. Prvi prosti dan je bil že petek. Karfreitag. V Sloveniji in v rimokatoliški veri je to žalosten dan, spominjamo se Jezusove smrti na križu, imamo strogi post in križev pot … Tukaj pa je drugače. Vsako leto na veliki petek (še enkrat povem, da je to dela prost dan) imajo dan odprtih vrat. Vsaka hiša, družina ali posameznik lahko ponudi, kar želi, napiše vabilo na oglasno desko z zemljevidom hiš in odpre vrata svojega doma. Dan odprtih vrat se začne po kosilu in traja do poznega večera.

Jaz sem si izbrala prerokovanje s havajskih tarot kart v manjši ljubki Villi Comunia in ustvarjalno čajanko pri Tatjani in Lisi (mama in hči) v več-družinski hiši Südhaus. Zanimivo je videti hiše od znotraj, ves ta les, stene, masivno pohištvo, kreativne rešitve za razne male stvari … Občudujem to.

Kar se tiče prerokovanja – vprašala sem glede ljubezni in službe. Za takrat, ko pridem nazaj v Slovenijo. Nasmeh imam do ušes, moje karte so bile dobre, več pa ne povem. =D

Ustvarjalna čajanka je bila zelo prijetna, pri T&L sem se počutila zelo domače. Mizica v dnevni sobi je bila polna odličnega domačega peciva, lešnikovih piškotov in sladkih angleških kruhkov, ki jih prerežeš in namažeš z marmelado in nekakšno super kremo. Mmmm. In potem še ena miza … Velika kuhinjska miza je bila polna ustvarjalnega materiala in knjig o ustvarjanju. Popolno. Dobra družba, vzdušje domačnosti, toplina … Malo nemščine mi še manjka, ampak … res luštno je bilo. Barvala sem pobarvanko/razglednico iz zbirke skrivnostni vrt. Ko sem po kaki uri barvanja vprašala, koliko imam še časa, sem dobila odgovor z nasmeškom: »Dokler ne grem jaz spat, ste lahko tukaj. Poleg peciva na mizici imam pripravljeno tudi testo za pico – za zvečer.« Temu se reče gostoljubna in spretna gostiteljica. Dobra gospodinja. Mama človek. Tudi vzdušje je bilo tako – kot da smo vsi gostje njena družina. Lisa je našo čajanko polepšala še z igranjem harfe. Zvok harfe je nežen in prijeten. Nimam pojma o glasbi, ampak res je bilo lepo, ko nam je igrala. Ne znam opisati tega.

– . – . – . – . – . .- . – . – . – . – . – . – . – . – . – . – . –

Bil je petek, sledila je sobota in nato je prišla velika noč. Velikonočna nedelja je tukaj velik praznik, saj se (skoraj) vsi zberejo na skupnem brunch-u (breakfast+lunch). To je obrok oz. druženje, ki se začne ob pol enajstih in traja vsaj nekje do enih. Pred tem otroci iščejo pisane pirhe, ki jih starši ali prostovoljci skrijejo v naravi. (Tega sicer nisem videla, ker sem pripravljala mize in dekoracijo za brunch.)

Sem pa videla, kako se je naš Sonneneck polnil in kako so ljudje nosili dobrote. Gotovo nas je bilo več kot sto! Veliko nas je tukaj. Tudi otrok in mladih je veliko. Le parkrat na leto se zgodi, da pridejo (skoraj) vsi na kup. Sieben Linden je velika skupnost. S sladkimi in slanimi dobrotami so prekrili tri dolge mize. Nekaj se je naredilo v kuhinji, večino pa so prinesli vaščani. Vse je bilo vegetarijansko ali vegansko, pisano, raznoliko, okusno, dobro, drugače …

Pred pojedino smo naredili velik krog. Trenutek tišine, zahvala za hrano, kratek govor, nato pa nekaj čudovitih pesmi miru ob spremljavi kitare. Lepo je bilo. Z mojim neznanjem nemščine sem nekako dobila vtis, da je za vaščane to praznik miru. Niče ne poudarja svoje veroizpovedi. Vse vere so dobrodošle in dovoljene. Bilo je lepo. Obilje ali praznovanje, ki ga prinese skupnost je res lahko veliko večje, kot ga lahko človek pripravi sam.

Lepo pomlad želim vsem!

P. S. Objavila sem samo fotografije s hrano, saj ne morem objavljati fotk ljudi, brez da jih vprašam.

 

Delite z drugimi

Evita Mici

»Na svetu si, da gledaš SONCE.

Na svetu si, da greš za SONCEM.

Na svetu si, da sam SI SONCE

in da s sveta odganjaš – SENCE.«
(Tone Pavček)

Se trudim. Vadim, rastem, se učim in se spreminjam.