Nalagam

prosim počakajte ...

Moja pot in ukradena vozovnica

Nisem vajena potovati sama. Tokrat je bilo šele drugič v mojem življenju, da sem šla sama nekam ven iz Slovenije. (Prvič sem šla v Madrid, leta 2014. Takrat sem  obiskala prijateljico, ki je bila tam na Erasmus praksi.)

Bilo je tudi šele drugič v mojem življenju, da sem morala jaz poskrbeti za vozovnice. Ne maram tega. Nočem česa pomembnega zaj*. Ne maram uporabljat izposojenih Mastercard-ov za na kupovanje vozovnic. Tudi prestopov ne maram (ker se ful bojim, da bom zgrešila ali zamudila). Dejansko mi ni hudo biti 21 ur na poti, bojim se samo prestopov, velikih postaj, letališč, hodnikov in čakalnic … Kaj če bom zamudila? Kaj če se bom izgubila?

Moja pot se je začela v četrtek, 1. marca ob 14.40 v Ljubljani. Flixbus je odpeljal po voznem redu, naravnost proti Dunaju. Ustavili smo se v Mariboru in Gradcu in ob 19.45 prispeli na postajališče Dunaj Erdberg. Deset minut pred voznim redom. Šoferju že v Ljubljani ni bila všeč moja vozovnica. QR koda ni prijela, nekaj časa se je ukvarjal s tem, potem pa me je spustil na bus. Udobna vožnja je bila. Ker je zunaj zdaj -10 °C, sem imela pod kavbojkami oblečene še pajkice in na busu mi je bilo prijetno vroče. Če jaz rečem, da je bilo prijetno vroče, je bilo zares zelo toplo. Mene vedno zebe.

Na Dunaju sem šla v toplo čakalnico in počakala do 22.30, ko sem imela odhod. Ni mi bilo hudega, zeblo me ni, opazovala sem ljudi, WC je bil čist (0,50 eur) in čas je počasi tekel naprej. Voda na avtomatu v čakalnici stane 2,30 eur, zunaj pri fastfoodu pa 2,00 eur. Na zaslonu sem videla, da gre moj bus čez Češko proti Hannovru. Magdeburg je bil na poti. OK, gremo pa še čez Češko.

Čez dve uri in pol torej pridem ven, da bi šla na bus. QR koda na vozovnici ni delala. Šofer oz. sprevodnik tokrat ni popustil. Poklical je pisarno in ker jih ni dobil, je pregledal vozovnice vsem ostalim. Jaz čakam pred busom. Poklical je še enkrat. »Ticket was canceled.« »You did get refund.« Kaj? Ne, nisem odpovedala vozovnice in nisem dobila povračila! Res ne!

Prerekati se ni dalo. Je možno, da je nekdo s pomočjo moje fotke vozovnice na Instagramu odpovedal mojo pot in dobil denar na svoj račun? Pa saj niti ni cela vozovnica na fotki!? Pomota ali kraja vozovnice? Ne vem. Bom pisala na Flixbus in vprašala, kdo je odpovedal mojo vozovnico in komu so nakazali denar.

»Can I buy the ticket now?« je bilo edino vprašanje, ki mi je preostalo. Na srečo sem jo lahko kupila. V denarnici sem imela okoli 80 eur. Nova vozovnica (Dunaj-Magdeburg) je stala 69,50 eur. Povsem mirno in flegmatično sem dala denar iz denarnice, čeprav drugače pazim na vsak evro. Važno je bilo samo eno: da grem lahko na bus in da ne ostanem čez noč na neki postaji nekje na Dunaju. Še nikoli nisem tako avtomatično dala 70 eur iz denarnice. Dejansko sem bila samo vesela, da sem vozovnico lahko kupila. Samo da grem lahko naprej! Nočna vožnja v vročem busu je bila prijetna, kolikor je pač lahko.

Magdeburg. Prispemo po voznem redu, ob 8.00 zjutraj. Tokrat je bila postaja mrzla. Privoščim si čaj in zajtrk. Plačam še stranišče (najlepše javno stranišče ever) in ura je 9.00. Z vlakom nadaljujem do kraja Salzwedel. Majhen kraj, neogrevana in mrzla avla na postaji. Od 10.15 do 11.05 čakam in hodim gor in dol po mrzli avli. Zebe me. Dočakam avtobus in ta me odpelje proti Poppau Ort, kamor prispem ob 11.50. Približno 21 ur je trajala moja pot. Vesela sem. Vsi prestopi so se izšli, na Flixbusu je bilo ful toplo in zeblo me je le zadnjih par ur. Izgubila sem 70 eur, vseeno mi je. Samo, da sem tu. Gospod iz moje ekovasi, Sieben Linden, me je pričakal na postaji in me prijazno odpeljal po vasi. Lepo je.

Če se ne bi zapletlo, bi moja pot stala 84,50 eur. (58,60 LJ-Mgd Flixbus v predprodaji in še 25,90 za lokalni vlak in bus). Še vedno se ne sekiram za denar. Ni mi povsem jasno, zakaj me ti prestopi tako zelo skrbijo, ko pa se je danes in včeraj vse tako gladko izteklo. Enostavno prestopiš. Vsekakor pa – fotografije vozovnic ne bom nikoli več objavila na Instagramu. Za vsak slučaj, če je bilo to krivo.

Delite z drugimi

Evita Mici

»Na svetu si, da gledaš SONCE.

Na svetu si, da greš za SONCEM.

Na svetu si, da sam SI SONCE

in da s sveta odganjaš – SENCE.«
(Tone Pavček)

Se trudim. Vadim, rastem, se učim in se spreminjam.