Nalagam

prosim počakajte ...

Moj teden v Sieben Linden

Kaj počnem tukaj? Kakšno je moje delo tukaj? Kako mi gre?

Zdaj, po skoraj dveh mesecih, mi je moje delo že precej domače. Nisem še samostojna pri vseh opravilih, sem pa (bolj ali manj) samostojna pri večini standardnih zadev.

Moj teden je zelo raznolik, saj delam na treh različnih področjih – v turizmu, v kuhinji in na vrtu. Priznati moram, da mi ta razpored najprej ni najbolj ustrezal, zdaj pa sem ugotovila, da je zame pravzaprav dobro, da sem povsod po malo (in hkrati nikjer zares). Hitreje bi se naučila vsega, če bi delala samo na enem področju, novih besed (in pravil) bi bilo precej manj, hitreje bi prišla v rutino itd. Ampak … v bistvu sem zelo vesela, da mi ni treba pet dni na teden čistiti sob ali pometati jedilnice ali prati solate ali fizično delati na vrtu. Zdaj, ko je vse tako pisano, se pa letajočem delu v turizmu enostavno veselim stacionarnih dni v kuhinji, kjer je delo mirnejše in urnik stalen. V kuhinji in na vrtu mi zelo ustreza tudi to, da nisem »na odru«. Gostov ni zraven in to mi je fajn.

Ponedeljek in torek (oziroma nedelja in torek) sta dneva, ko delam v turizmu oz. v ekipi za goste (Gäste-team). Ta dva dneva je delo zelo raznoliko: priprava zajtrka, pospravljanje zajtrka, kuhanje toplih napitkov, čiščenje jedilnice in male kuhinje, priprava jedilnice za kosilo ali večerjo, pospravljanje jedilnice po kosilu ali večerji, hitro čiščenje kopalnic in (Ja, tudi to!) stranišč, čiščenje sob, odnašanje različnih smeti na različne konce (ekovas!), pranje posteljnine in brisač ter zlaganje suhega perila … Veliko zelo različnih stvari, ki se delajo ob različnih urah in na različnih krajih. Nimam še rutine, naloge se vedno razdelijo malo drugače in včasih sem od zajtrka do večerje »v pripravljenosti«. To je pač turizem oz. gostinstvo. Ko te gostje rabijo, si tam, vmes si pa frej.

Pomemben nauk, ki mi zelo koristi pri čiščenju sob in jedilnice je: »Done is better than perfect«. Moj “vse ali nič” bi znal čistiti v nedogled, ampak pri sobah ga enostavno moram izklopiti.

Najraje imam sredo in četrtek, dneva, ko sem v kuhinji. Nisem kuhar in ne znam kuhati. Doma nisem nikoli zares kuhala in tudi tukaj ne kuham. Sem pa lahko dokaj soliden pomočnik v kuhinji. Moja naloga je predvsem predpriprava živil. Ljudje tukaj pojejo zares ogromno ekološke zelenjave in pranje, čiščenje, lupljenje in rezanje zelenjave zavzema večji del mojih nalog v kuhinji. Pogosto je moja naloga tudi pranje zelenja za solato (Postelein – Claytonia perfoliata) in seveda tudi pomivanje posode. Včasih za posodo in solato poskrbi tudi Schnippelhilfe – član skupnosti, ki opravlja svoje »javno delo« (Gemeinschaftsdienst). V kuhinji delam po 5 ur, nato pa imamo vsako sredo popoldne še sestanek ekipe za goste in vsak četrtek še srečanje prostovoljcev (JuLe/Kolibri Nachmittag in JuLe Abend). Tak delavni dan mi zelo ustreza.

Petek je moj Gartentag. Delo na vrtu je fizično najbolj naporno. Po dveh ali treh urah sem že utrujena,  po petih urah pa sem vedno (bolj ali manj) crknjena. LOL. V hladnih dneh je bilo delo na vrtu premrzlo, včasih piha veter (tukaj zelo pogosto piha veter), včasih žge sonce …  Ampak dejansko mi ta dan ful koristiti. Sem v naravi, sem v stiku z zemljo, utrudim se (fizično naporno delo ali pa samo neudobna drža ali čepenje). Karkoli že delam, fizično sem utrujena, psihično pa … vmes se malo smilim sama sebi, na koncu, ko gremo na kosilo, pa sem vesela, kot da bi pretekla mali maraton.

Tradicionalno zdaj vsak petek popoldne z velikim občutkom koristnosti in utrujenosti lenarim v fotelju na soncu. Ponosna sem tudi na to, da sem si »popoldne brez vrta« zrihtala sama. Kdor jezika špara, kruha strada. Sem se zmenila, da je moj blog moj projekt in mi zato skrb za blog, FB in Instagram šteje kot projektno delo. EVS prostovoljstvo zares spodbuja samoiniciativo mladih in bilo bi res trapasto, če tega ne bi izkoristila.

Sobota je moj prosti dan. Zdaj je maj in je zares lepo lenariti na soncu, poleg tega pa čez vikend pogosto pospravim svoje stvari, operem svoje perilo in opravim svoje ure »javnih del« v kuhinji.

Danes je nedelja in sem prosta, včasih nedelje delam in sem prosta v ponedeljek. Vsako prvo nedeljo v mesecu imamo Sonntagscafe, nekakšen dan odprtih vrat, ko ponudimo kavo, pecivo in voden ogled po vasi. Danes sem se ponovno udeležila tega vodenega ogleda in moram reči, da sem razumela nekoliko več kot prvič, še vedno pa ne vsega. (Oh, ta nemščina!)

Čas teče in nič ne reče. Včasih se kak dan ali kak teden malo vleče, ampak v bistvu … čas leti mimo. Dobro je, da sem tukaj, dobro je, da vidim, kako gre zelenjava iz našega vrta prek kuhinje do naše mize in do mize gostov. Dobro je, da vidim, kako deluje ekološki turizem in kaj vse je potrebno narediti spredaj in zadaj in naokoli, da turizem in ekovas delujeta. Sistem je velik in stabilen. Sem le majcen drobec v sistemu, ampak … sistem deluje tudi s pomočjo nas, prostovoljcev. Tudi zaradi mene. Dobro je. Včasih malo jamram, ampak prihodnjih šest mesecev ne zamenjam za nobeno druga stvar, nikoli in nikdar. Dobro je, da sem tukaj.

Lepe pozdrave iz mojega bauwagna, kjer imam po novem čudovito novost – kabel za internet. Luksuz. =))

Delite z drugimi

Evita Mici

»Na svetu si, da gledaš SONCE.

Na svetu si, da greš za SONCEM.

Na svetu si, da sam SI SONCE

in da s sveta odganjaš – SENCE.«
(Tone Pavček)

Se trudim. Vadim, rastem, se učim in se spreminjam.