Nalagam

prosim počakajte ...

Zakaj Indija? Zakaj Pota?

»Če hočeš priti hitro, pojdi sam. Če hočeš priti daleč, pojdi v skupini.« (Afriški pregovor)

Leta 2017 sem se odločila za mednarodno skupinsko prostovoljstvo v okviru programa Pota. Naša skupina, šest punc iz Slovenije, je tri tedne prostovoljno delala v Kolkati, dobra dva tedna pa smo potovale. Zgornji pregovor je resnično resničen. =)

Včasih so dogovarjanje, prilagajanje in demokracija grozno naporne in dolgotrajne stvari. Če hočeš priti hitro, pojdi sam. To običajno počnem. Ne ljubi se mi preveč ukvarjati z drugimi … Vendar je včasih to nujno. Včasih te skupina reši. Sama se ne spoznam na vse. Ne znajdem se pri nakupu vozovnic, ne znajdem se pri barantanju, ne znajdem se pri izbiri prenočišč … Tudi poguma imam sama premalo. Nikoli si ne bi upala iti sama v Indijo, potovati po Radžastanu, iti sama na nočni vlak, kaj šele iti v  Sleeper Class na vlaku. Sem šla, sem preživela. Lažem. Smo šle, smo preživele. To ni moja zasluga. To je zasluga skupine. Če hočeš priti daleč, pojdi v skupni. Sem jamrala … ampak brez njih bi ostala doma. Vem, da sem (predvsem v pripravljalni fazi) tudi jaz koristila skupini.

Spodnje vrstice sem napisala že pred odhodom na naš projekt.

Zakaj Indija? 

Že od nekdaj me zanima, kako je drugje. Trudim se, da ne obsojam, ampak radovedno opazujem vse, kar je drugače. Indija me enostavno privlači. Močno je drugačna in mene ta drugačnost privlači. Želim spoznati in začutiti del te velike dežele in njene ljudi. Obožujem pisane barve Indije, pisana oblačila, začimbe (curry, kardamom, kurkumo …), hrano … Všeč so mi postavni Indijci in lepe Indijke iz filmov, bollywoodski ples in seveda Tadž Mahal. Pričakujem kulturni šok in hkrati verjamem, da nas različnost bogati.

Zakaj Pota prostovoljstvo?

Potovanja me privlačijo že od nekdaj, želim pa si narediti tudi nekaj dobrega. Želim polepšati dneve otrokom v Centrih matere Terezije in otrokom v šoli Piali Ashar Alo . Želim izkusiti, da zmorem tudi jaz dajati in biti v oporo drugim. V svojem življenju sem že veliko prejela, tudi od prostovoljcev oz. prostovoljk. Želim si tudi izkušnjo skupine, ki je skupaj 24 ur na dan, 7 dni na teden in si deli srečo in nesrečo, veselje, mir in razne tegobe. To so stvari, ki jih vsako leto pripovedujejo Pota prostovoljci, ko pridejo nazaj. Zdaj sem dovolj pogumna, da grem in doživim Pota na svoji lastni koži.

Delite z drugimi

Evita Mici

»Na svetu si, da gledaš SONCE.

Na svetu si, da greš za SONCEM.

Na svetu si, da sam SI SONCE

in da s sveta odganjaš – SENCE.«
(Tone Pavček)

Se trudim. Vadim, rastem, se učim in se spreminjam.