Nalagam

prosim počakajte ...

Doživeta Šrilanka, Oskar, 2013

Na Šrilanki sem bila leta 2013, ko sem imela absolventa na geografiji. Moji sošolci so potovali na veliko. Backpack, road trip, prostovoljstvo, delo v tujini, študijske izmenjave, last minute letalske karte, karkoli … Popotniki pač!

Tudi jaz sem želela nekam iti. Nekam daleč. Pogledat nekaj drugačnega. Takrat nisem spadala v nobeno popotniško klapo in odločila sem se za doživeto Šrilanko z agencijo Oskar. Varna odločitev za moje prvo potovanje izven Evrope.

Agencija Oskar in naša vodnica so super poskrbeli za vse. Vsekakor mi je jasno, kaj plačaš, če plačaš agencijo. Vse skrbi odpadejo. Celotna režija in celotno potovanje je bilo super. Na agenciji so morali že pred potovanjem po telefonu odgovoriti na kup mojih začetniških, prestrašenih in ziheraških vprašanj. Bili so potrpežljivi in strokovni. Potovali smo zares udobno, česar si pri solo potovanju ne bi mogla privoščiti (imeli smo lasten mali bus in lepe, včasih kar luksuzne hotele).

Videli in slišali smo zares veliko. Ni bilo stvari, ki je naša vodnica ne bi vedela. Če bi šla jaz sama gledat iste stvari, bi mi zaradi pomanjkanja informacij in razlag in zgodbic pomenile precej precej manj. Potovanje je bilo zares doživeto, spomini ob gledanju fotografij pa so še vedno živi.

Na Šrilanki smo bili 16 dni, začeli smo v juliju in nadaljevali v avgust. To sicer ni glavna sezona za obisk Šrilanke; lahko bi ogromno deževalo, vendar smo imeli izjemno srečo in se je vreme krasno držalo.

Česa se najbolj spomnim?

Pokrajine. Svetlo zelenih riževih polj. Svetlo zelena barva mladega riža je zame najlepša zelena barva. Podobne barve so pri nas bukovi listi na začetku pomladi, ko so še mehki, sveži in mladi.

  

Spomnim se plantaž čaja. Pogleda na plantaže čaja, naših sprehodov med plantažami čaja in ogleda tovarne, kjer čaj sušijo in pakirajo.

  

Spomnim se slonov. Slonje sirotišnice (Pinnawala), kjer so se sloni kopali v reki in našega jahanja slonov.

P.S. Vodnica nam je povedala, da marsikje z delovnimi sloni (tudi v turizmu) ne ravnajo najlepše in nas je odpeljala na kraj, kjer za te delovne oz. jahalne slone skrbijo zgledno.

Spomnim se morja, palm in peščene plaže. To sem prvič doživela. Ste že bili v Indijskem oceanu?

Spomnim se izjemno okusnega tropskega sadja vseh vrst. Mango je tam sladek kot med … Ali pa še bolj. Tudi papaja je tam, na Šrilanki, čudovita. Pa ananas, lubenica, banane vseh vrst (meni so bile najboljše rdeče banane). Durian je znan po vonju, rambutan izgleda kot cofek, avokado je masten, kokos se v obliki olja ali moke na veliko uporablja v kulinariki, na sliki je še mangostan … Tropsko sadje je bilo tam čudovito.

  

Spomnim se levje glave (Sigiriya) in stopnic na levjo glavo. Spomnim se opic, ki so sedele in nas gledale. Spomnim se vodnice Nine, nosača Lucky-a in vodnika Lal-a. Spomnim se starodavnih prestolnic (Mihintale, Anuradhapura, Polonnaruwa) in ostankov zgradb, stup, kipov … Spomnim se  templja budega zoba v Kandy-u ter različnih kipov bude.

      

Spomnim se obiska trgovine, kjer smo se punce lahko oblekle v sarije … Spomnim se prikazov ročnih del in obrti (batik, izdelki iz lesa, brušenje poldragih kamnov …). Spomnim se rastlin na ayurvedskem vrtu (ananas, kakavovec, vanilija, razne začimbe …). Spomnim se nasadov kavčukovca in vožnje na odprtih … hm … tovornjakih? Spomnim se safarija z džipi ter vodnih bivolov, divjih slonov, jelenjadi in zelo oddaljenega leoparda. Spomnim se orhidej in celega tistega parka z ogromnimi drevesi. Spomnim se  ribje tržnice z nenavadnimi ribami … in zdaj se spomnim še 100 drugih stvari …

       

Za prvi okus bo dovolj. Album s 100 fotkami je naložen na FB stran Na svetu si. Se vidimo tam. =)
Ayubowan. (Singalsko ආයුබෝවන්.)

Delite z drugimi

Evita Mici

»Na svetu si, da gledaš SONCE.

Na svetu si, da greš za SONCEM.

Na svetu si, da sam SI SONCE

in da s sveta odganjaš – SENCE.«
(Tone Pavček)

Se trudim. Vadim, rastem, se učim in se spreminjam.